Payday Loans
Domov Aktualne objave AED v Sloveniji: Ali napredujemo?
Sporočilo
  • EU e-Privacy Directive

    This website uses cookies to manage authentication, navigation, and other functions. By using our website, you agree that we can place these types of cookies on your device.

    View e-Privacy Directive Documents

AED v Sloveniji: Ali napredujemo? PDF Natisni E-pošta
Aktualno
Prispeval Matej   
Nedelja, 20 November 2011 13:01

V Sloveniji vsak dan nekaj ljudi doživi srčni zastoj. Za četrtino primerov bi lahko rekli, da je nenadna srčna smrt prvi znak bolezni. Povedano drugače, preden so se zgrudili na tla brez znakov življenja, so bili zdravi.

Koliko je takih dogodkov v Sloveniji? Doživi ga 3-5 oseb na dan. Ampak vsi primeri niso takšni, ki bi jih lahko rešili. Po realni oceni bi lahko na leto z AED pomagali 600 ljudem.

To pomeni, da bi se njihova možnost preživetja zvišala iz sedanjih 10% in manj, na 30% ali več. (V Las Vegasu - v igralnicah - je preživetje po srčnem zastoju 70%.)


Kaj potrebujemo, da bi to dosegli?

Ne veliko. V trenutku srčnega zastoja se srce ne ustavi takoj. Značilnost srčnega zastoja je prekatno migetanje (ventrikularna fibrilacija), to je neorganizirano krčenje srca, ki ne zagotavlja črpanja krvi po telesu. Tak ritem lahko prekinemo z električnim sunkom. To združimo s stisi prsnega koša, s katerimi nadomeščamo delovanje srca, ko ne dela pravilno. Rezultat tega je, da bolnik preživi.

 


Vendar tak ritem srca (srčno migetanje) ne traja dolgo. Električni impulzi, ki krožijo po srcu, so vedno šibkejši. Po določenem času ta ritem preide v asistolijo. Takrat srce obmiruje. To je »slavna« ravna črta na monitorju. V nasprotju s splošnim prepričanjem je takrat električni sunek neuspešen. Možnost preživetja je takrat zelo slaba, potrebujemo učinkovito stiskanje prsnega koša in veliko sreče.

In tako pridemo do avtomatskih defibrilatorjev (AED).

Če želimo rešiti ljudi, ki doživijo srčni zastoj, moramo ukrepati hitro! Izvajati je potrebno stise prsnega koša in uporabiti AED. To moramo narediti čim prej. Kako priti do AED v kratkem času? Kako naprava izgleda, si lahko ogledate na naši strani. Kako bi morala biti označena, je tudi določeno. Naprav je v Sloveniji glede na število prebivalcev države veliko.

Imamo torej precej defibrilatorjev, medtem ko število uporab tega žal ne odraža. Splošno sprejeto dejstvo je, da samo imeti napravo NI DOVOLJ.

Govorili smo s številnimi kupci AED, predvsem podjetji, ki so pripravljena napravo namestiti tako, da bo dostopna javnosti.

Na ta način bi AED lahko uporabil vsakdo v bližini!


Kako naj torej tak sistem deluje?

AED je nameščen in označen na javnem mestu. Ljudi, ki delajo v njegovi okolici, dobro usposobimo v temeljnih postopkih oživljanja in uporabi AED. Nato pa ob klicu na 112 dispečer pove, kje je najbližji AED. Ponj lahko steče eden od očividcev dogodka. Lahko pa sporočilo o dogodku dobijo osebe, ki se nahajajo neposredno ob najbližjem AED, ki ga vzamejo in pritečejo do obolele osebe.

Dober sistem javno dostopne defibrilacije možnost preživetja poveča za 3- do 4-krat.


Zakaj tega sistema v Sloveniji še ni?

Pravzaprav ponekod je. Učinkovit sistem se razvija na Koroškem.

Z javno dostopnimi AED so rešili 3 življenja.

Poleg tega so marsikje v Sloveniji gasilci in drugi prostovoljci učinkovita podaljšana roka NMP (nujne medicinske pomoči): aktivirajo jih takoj za reševalci, na mestu dogodka pa so lahko bistveno prej - idealen sistem za oddaljene kraje. In veliko priznanje gre ljudem, ki so pripravljeni delovati na ta način.

Hvale vredni primeri takega sistema:

Prva pomoč Rogaševci,

PGD Dobračeva (kot del nujne medicinske pomoči - NMP Škofja Loka),

Prva pomoč Podbrdo (kot del NMP Tolmin),

PGD Stara Vrhnika (NMP Vrhnika/Ljubljana),

PGD Zg. Leskovec (NMP Ptuj)

in

gasilna društva v okolici ZD Slovenska Bistrica (sistem se še vzpostavlja, idejni vodja  Boštjan Čavničar je sistem snoval 2 leti).

Podoben sistem - deluje v središču Ljubljane. Z AED bodo v kratkem opremljeni mestni redarji.

VSEM ŠE ENKRAT ČESTITKE ZA IDEJO IN IZVEDBO !


A) Osnova vsakega sistema je analiza trenutnega stanja.

PRVI NAMEN NAŠEGA DELA.

Če veste za kakšno uporabo AED, nameščen AED, ki ga ni na zemljevidu, nam prosim pišite. Potrebujemo čim bolj popolne podatke.


B) Nastajanje javnih mrež

DRUGI NAMEN NAŠEGA DELA.


Poudarek iz uvoda: AED je v Sloveniji relativno veliko. Trenutno je večina neuporab(lje)na. Skrivajo se tako, da so dostopni le majhnemu krogu ljudi. Glavni strošek nakupa je bil že izveden. Stroški, da AED postane uporaben, so BISTVENO NIŽJI.

Že lani smo pripravili projekt, ki bi ga bilo možno uresničevati v večjih mestih. Projekt je zelo dodelan, finančno in organizacijsko. Bistvo je promocija lastnikov AED, kot

SRCU PRIJAZEN KRAJ / PODJETJE / USTANOVA.

Vsak, ki izpolnjuje določene kriterije, se lahko vključi v projekt. Letni stroški delovanja takega projekta so nizki. Manj kot desetina vrednosti AED. Verjamemo, da so lahko promocijske koristi za posamezno lokacijo bistveno večje.


Zakaj tega še ni?

Ker večina ljudi kaže drug na drugega, kdo je za to odgovoren.

Zato bomo avtorji te strani (tako kot zgoraj omenjeni primeri, ki nesebično nudijo svoj prosti čas in znanje) še naprej nadaljevali z delom, ker imamo veliko novih idej in neizmerno željo izboljšati stvari – in izboljšati življenja. Pa ne glede na to, kdaj bo ustanovljena organizacija, ki bo uradno odgovorna za vzpostavitev in izvajanje tako željenega predlaganega sistema.

Pri tem je vsaka pomoč dobrodošla. Trenutno bi bili veseli kakšnega zagretega računalničarja. Nato pa bi bili veseli vsakega prostovoljca, ki bi nam želel pomagati.

Število prometnih nesreč je v Sloveniji v zadnjem času manjše, tudi zaradi učinkovitih akcij na tem področju. Naj nam bodo za zgled.

Z AED lahko vsak naredi skoraj toliko, kot celotna ekipa nujne medicinske pomoči. Hvala vsem, ki se tega že zavedate. Hvala vsem, ki že sodelujete v projektih AED.

In pozabite na strah, da vas bo nekdo tožil, če ukrepate. Človek, ki ne diha in mu ne bije srce je mrtev! Če ga pustite, bo tak tudi ostal! (Tečaj prve pomoči seveda nikoli ne škodi.) Pred 5 leti ste veliko o tem lahko slišali tudi na Valu 202 v oddaji Sekunde rešujejo!. Se še spomnite kako ukrepati?

Tom Ploj je bil zdravnik, ki se je prvi zavedal pomena javno dostopne mreže. Z njim smo sodelovali do njegove prezgodnje smrti. Načrte o sistemu javno dostopnih AED je imel izdelane že leta 2006.

Sistem se nato nikoli ni razvil. Koliko ljudem bi podarili nasmeh, če bi ideja že zaživela?

Prispevek na Valu 202. Predstavljenemu ni kaj dodati.

To so vtisi ekipe AED baze Slovenije po 2. memorialu dr. Toma Ploja na Brdu pri Kranju.